Vse o poklicu jezikoslovca

Sodobni globalizirani svet pomeni ogromno odnosov med različnimi ljudstvi in ​​državami – brez mednarodnega sodelovanja na vseh področjih človekovega delovanja bi v razvoju še vedno močno zaostajali za doseženim. Zdaj ne boste nikogar presenetili z znanjem dveh ali treh jezikov, vendar obstajajo tisti, ki so še bolj izraziti poligloti.

Vendar je vse to na pogovorni ravni, za reševanje vsakdanjih težav, pa vendar človeštvo potrebuje ljudi, ki se znajo bolj poglobiti v učenje tujih jezikov. Čeprav so v tovrstne dejavnosti vključeni predstavniki več strok, imajo jezikoslovci med njimi eno najpomembnejših vlog.

Danes ima večina prebivalcev pojem jezikoslovec, ki pa praviloma ni povsem pravilen, netočen. Zlasti se tak specialist pogosto dojema kot prevajalec ali učitelj tujega jezika. In čeprav jezikoslovec res lahko živi od teh dejavnosti, je pravzaprav glavno področje njegovega usposabljanja drugje. Po definiciji je jezikoslovec jezikoslovec, to je oseba, ki je neke vrste znanstvenik, ki preučuje jezik, njegovo strukturo, izvor, pravila razvoja.

Seveda tak specialist tekoče govori jezik ali jezike, za katere je specializiran, vendar je njegovo področje odgovornosti analiza jezika in ne le banalen prevod. Zgodovina stroke sega veliko globlje v preteklost kot v čas, ko so se jezikoslovci začeli imenovati jezikoslovci. Ti ljudje, ki so se ukvarjali s preučevanjem načel oblikovanja in razvoja jezikov, so stali pri ustvarjanju praktičnih transkripcij in prevajalskih pravil. V starih časih je bilo take ljudi mogoče prešteti na prste tudi v dokaj velikih državah, danes pa jih je malo več, a še vedno ne toliko, da bi lahko vsakega filologa ali prevajalca imenovali jezikoslovca.

Profesiogram tega zapletenega poklica je takšen, da vsakdo vsaj teoretično ne more uspeti na tem področju delovanja. Treba je imeti vrsto lastnosti in lastnosti, med katerimi so izjemno pomembne naslednje:

• odličen spomin, ki vam omogoča, da v glavi obdržite ogromen besedni zaklad in vrsto drugih koristnih informacij;
• dober sluh, ki pomaga ujeti tankosti zvoka fonetike;
• vztrajnost in potrpežljivost sta nepogrešljivi lastnosti vseh, ki sodelujejo pri razvoju teoretične znanosti;
• pozornost, asociativno razmišljanje in analitične sposobnosti - zasnovane tako, da pomagajo opaziti ne najbolj očitne vzorce;
• sposobnost jasnega izražanja lastnih misli - omogoča razlago lastnih teorij drugim, nedvoumno posredovanje zbranega znanja poslušalcem.

Zgoraj smo se na kratko dotaknili problema dejstva, da jasna meja med jezikoslovcem in filologom navadnim ljudem ni očitna, za mnoge kandidate pa je to težava, saj tudi ne razumejo vedno, kdo želijo biti in katero specialnost vpisujejo. Razumevanje razlike, preden svoje življenje posvetite enemu ali drugemu področju dejavnosti, je ključnega pomena, in pripravljeni smo vam pomagati ugotoviti, kako se jezikoslovec razlikuje od filologa.

Začnimo s tem Jezikoslovec je specialnost, katere ime izhaja iz latinske besede za jezik. To je jezikoslovec v najčistejši obliki - zanima ga jezik in samo, a v vseh njegovih najmanjših vidikih. S strokovnega vidika tako osebo zanimajo izvor jezika in njegovo razmerje s sorodnimi jeziki, razvoj narečij, nastanek in današnja zgradba jezika.

Jezikoslovec se do najmanjše podrobnosti osredotoči na jezikovno skupino, posamezne jezike ali narečja, obseg njegovega znanstvenega zanimanja pa je lahko tudi posebej sintaksa ali slovnica. Glavne dejavnosti takšne osebe so razvijanje načel praktičnega prevajanja in poučevanja jezikov (domačih in tujih), pa tudi sestavljanje učbenikov in slovarjev.

Beseda "filolog" je iz grščine prevedena kot "ljubitelj besede" in govori o širši usmeritvi specialista. Takšnega strokovnjaka praviloma zanima en določen jezik in ga preučuje ne toliko v najmanjših vidikih, temveč v širini uporabe - na primer, filologa zanimajo literarna dela in kulturna plast, ki jo je pustil naravni govorci.Filolog je humanist v najčistejši obliki, jezik dojema kot del identitete, ki je neposredno povezana z zgodovino in celo sociologijo.

Dojemanje razlike med obema poklicema je, če vprašate strokovnjake same, lahko subjektivno, a na splošno bi bilo pravilno reči, da se jezikoslovec lažje vživi v vlogo filologa kot obratno. Odnos do jezika najbolje ponazarja naslednji primer: jezikoslovci so povsem mirni glede izposojanja tujih besed, saj razumejo, da gre vsak jezik redno skozi interakcijo z drugimi jeziki, se na ta način razvija in preoblikuje, in ravno to je ena izmed predmeti študija za jezikoslovje .

Poklic je lahko težko oceniti od zunaj, brez »kuhanja« v strokovnih krogih, zato je zelo pomembno, da ima potencialni strokovnjak konkretno predstavo tako o prednostih kot o pasteh dejavnosti, v katero se namerava usmeriti. posvetiti svoje življenje. Jezikoslovci se, tako kot predstavniki katere koli druge specialnosti, soočajo s prednostmi in slabostmi svojega dela pri svojem delu, zato jih je treba obravnavati ločeno.

Tukaj je nekaj lastnosti, zaradi katerih je vredno izbrati jezikoslovje kot svojo posebnost:

• povpraševanje - kljub hitremu razvoju umetne inteligence in raznih spletnih prevajalnikov je človeštvo še zelo daleč od tega, da bi zmoglo brez živih jezikoslovcev, globalna civilizacija pa nujno potrebuje medetnično komunikacijo;
• na voljo različne dejavnosti - ker tekoče govorite tuje jezike, lahko svoje znanje uporabite na popolnoma različne načine, poučevanje jezika študentom, simultano prevajanje ali prevajanje knjig in filmov, sestavljanje učbenikov itd.;
• možnost povišanja plače – danes veliko strokovnjakov ne dela v svoji glavni specialnosti, vendar samozavestno znanje tujih jezikov na skoraj katerem koli področju naredi zaposlenega bolj dragocenega in iskanega;
• možnost dela v tujih podjetjih - če samozavestno govori v tujem jeziku, jezikoslovec a priori ni vezan na svojo domovino, namesto tega lahko dela v lokalnih podružnicah tujih podjetij ali se v iskanju dela preseli v tujino;
• možnost samostojnega zaslužka - če ne želite delati za enega posebnega šefa in se držite strogega urnika, lahko namesto tega prevzamete prenose na borzah, poučujete študente na daljavo ali prodajate tečaje usposabljanja, vodite informativni blog na temo jezikoslovja;
• možnost komuniciranja s tujci vam omogoča, da ohranite najširši možni pogled, da ste zanimiv sogovornik in najbolj eruditna oseba;
• ni potrebe po popolnem učenju iz nič dolgo časa po diplomi - prejeto bazo znanja morate samo vzdrževati in nemoteno razvijati, po potrebi pa se bo oseba, ki že zna en tuji jezik, veliko lažje naučila drugega.

Vse naštete značilnosti poklica lahko kažejo na to, da je delo jezikoslovca najboljše na svetu, vendar je treba razumeti, da so tu možne težave. ATkatere značilnosti stroke povzročajo skepso med potencialnimi jezikoslovci:

• velika ponudba na trgu dela - s sodobno tehnologijo in možnostmi potovanja se vse več ljudi odloča za poklic jezikoslovca kot razmeroma lahkega in zanimivega poklica, kar ustvarja ogromno konkurenco za prosta delovna mesta;
• visoke zahteve delodajalcev - svoboda gibanja po svetu vodi v dejstvo, da potencialni šefi vedno bolj želijo zaposliti ne le diplomanta, ampak osebo, ki ima izkušnje z dolgotrajnim bivanjem v jezikovnem okolju;
• nizka začetna plača - brez enakih izkušenj v jezikovnem okolju se jezikoslovec začetnik brez slovesa ne more takoj prijaviti na najbolj "okusna" prosta delovna mesta in je prisiljen vegetirati v drugorazrednih prevajalskih agencijah z minimalnimi plačami;
• potreba po drugem visokošolskem izobraževanju za izgradnjo impresivne kariere - pogosto ni dovolj, da si samo jezikoslovec, ker si šef želi, da si hkrati novinar, politolog, pravnik, ekonomist ali menedžer;
• stres – od jezikoslovca se velikokrat zahteva maksimalna koncentracija in pripravljenost na čim hitrejše rezultate, še posebej, če dela na simultanem prevajanju, in skrb za kakovost pod takšno obremenitvijo lahko pošteno udari psiho;
• monotonost dela - to je subjektivna pomanjkljivost, vendar se mnogim delo jezikoslovca sčasoma zdi dolgočasno;
• nestabilna delovna obremenitev - naročila jezikoslovcu so pogosto neenakomerna, lahko pride do obdobij prekomerne delovne obremenitve, ki se izmenjujejo s prisilnimi izpadi, ki jih ni mogoče uporabiti za polnopravne počitnice, saj ni znano, kako dolgo bodo trajale;
• velika verjetnost poklicne neusklajenosti - Ko je mladi strokovnjak že postal poklicni jezikoslovec in se soočil s potrebo po iskanju zaposlitve, lahko mladi strokovnjak pozno spozna, da ni prilagojen znanstvenim ali pedagoškim dejavnostim, pa tudi ne ve, kje iskati stranke za samostojno delo .

Čeprav je jezikoslovec ena sama specialnost, obstajajo številna področja znanstvenega interesa za tovrstne strokovnjake, ki jih delajo strokovnjake na nekem ožjem področju. Nič ni podobnega splošno sprejeti sistematični klasifikaciji jezikoslovcev in v mnogih pogledih je fina specializacija odvisna od tega, kaj vas zanima in počnete vse življenje. Nekdo se torej posveti celi jezikovni skupini in postane romanopisec, turkolog, mongololog, nekdo pa se osredotoči na en poseben jezik, kot so rusisti, arabisti ali anglisti.

Lahko se osredotočite ne toliko na določen jezik ali skupino jezikov, temveč na določen jezikovni vidik. Obstajajo specializirani semantiki, morfologi in fonetiki, ki preučujejo semantiko, morfologijo in fonetiko več sorodnih jezikov. Obstajajo tudi bolj specifična področja študija jezikoslovja, vključno s formalizmom, kognitivno znanostjo, strukturnimi študijami in funkcionalnimi študijami.

Poleg tega Jezikoslovce je mogoče razvrstiti tudi glede na to, za kakšne prevajalce ozkega profila bi lahko šteli. Na primer, noben "splošen" prevajalec ne more pravilno prevesti matematičnih razprav - to zahteva matematika in jezikoslovca v eni osebi. Računalniški in širše digitalni jezikoslovci so potrebni, da bi se vsebinsko ukvarjali s prevajanjem strokovnih besedil, kar je zdaj izjemno pomembno za predstavnike večine poklicev.

Natančne naloge jezikoslovca se lahko zelo razlikujejo glede na točen kraj dela in položaj - že smo se dotaknili teme, kako drugače lahko zgradite kariero po prejemu specialnosti. Kljub temu uporabno jezikoslovje kot specialnost od tebe zahteva, da počneš določene stvari ali pa si vsaj pripravljen na to, da postanejo tvoje vsakodnevne obveznosti.

Te naloge vključujejo naslednje:

• razvijati in oblikovati slovarje - tako klasičnega tipa (mednarodni in specifični jezik), kot tezavre;
• ustvarjanje algoritmov in razvoj metod za samodejno prevajanje in obdelavo besedil;
• sodelujejo pri ustvarjanju tehnologij, ki omogočajo najbolj naraven prevod besedila iz enega jezika v drugega brez sodelovanja prevajalca v živo;
• ukvarjati se z raziskovalnimi dejavnostmi v specialnosti.

Kar zadeva posebne naloge v zvezi z določenim delovnim mestom, mora jezikoslovec včasih tudi pisno in ustno prevajati (tudi simultano), zbirati in sistematizirati jezikovne informacije, pisati navodila za prevajalce in običajne uporabnike z uporabo izdelka ali sistema, ki so ga razvili jezikoslovci. .

Jezikoslovje je precej zapletena specialnost in kvalificiranega jezikoslovca ne smete zamenjevati z vsako osebo, ki dobro obvlada svoj in katerega od tujih jezikov. ODtekoče znanje več jezikov ni dovolj, da bi se imeli za jezikoslovca, zato je nemogoče obvladati poklic sam - poleg tega ni posebne možnosti, da postaneš jezikoslovec, če se vpišeš po 9. razredu. Če vidite izobraževalno ime Visoka šola za tuje jezike, bodite pripravljeni na dejstvo, da gre za navadne jezikovne tečaje, ki iz vas sploh ne postanejo prevajalci. V Moskvi je pod MKIK podobna izobraževalna ustanova, vendar prav tako diplomira učitelje, ne jezikoslovcev.

V Rusiji je treba, da bi postal jezikoslovec v polnem pomenu besede, vstopiti na univerzo. Fakulteta, na kateri se usposabljajo takšni strokovnjaki, se lahko imenuje drugače - jezikoslovna (idealno), prevajalska, filološka ali celo samo humanitarna. Bodite pripravljeni na dejstvo, da ni vsak diplomant fakultet s takimi imeni jezikoslovec, na mnogih deželnih univerzah pa sploh ne diplomirajo jezikoslovci, tudi če je zastopana fakulteta z enim od navedenih imen. V skladu s tem določite možnost študija jezikoslovca v vsaki posamezni izobraževalni ustanovi.Če struktura izobraževalne ustanove predvideva posebnost "Lingvistika", potem bo to točno tisto, kar potrebujete.

V skladu z veljavnimi pravili je za sprejem na rusko visokošolsko ustanovo treba opraviti izpite iz predmetov, ki se štejejo za specializirane. Praviloma je treba opraviti ruščino, nekaj tujih jezikov in družboslovje.

Po univerzi ima jezikoslovec najširše možnosti za iskanje zaposlitve, saj lahko dela v katerem koli podjetju ali podjetju, ki ima vsaj malo veze s tujimi jeziki ali mednarodnimi stiki. Najpreprostejša in najbolj očitna možnost, ki je najbližje domu, je šola, kjer lahko začnete poučevati, čeprav jezikoslovci pogosteje poučujejo na internetu, pišejo bloge ali zbirajo skupine na daljavo.

Poleg tega lahko potencialna delovna mesta vključujejo:

• prevajalske agencije in mediji, ki se ukvarjajo z operativnim prevajanjem tujega tiska in člankov s spleta;
• univerze in inštituti, ki potrebujejo visoko kakovostno pedagoško osebje;
• mednarodna združenja, združenja in tiskovna središča, ki potrebujejo napredna posvetovanja za pravilno oblikovanje lastnih izjav v različnih jezikih;
• hoteli, knjižnice in muzejska združenja.

Plača jezikoslovca je precej abstraktna številka, saj je vsak tak specialist nekakšen kos. Tovrstna odprta delovna mesta z jasnimi, vnaprej jasnimi zadolžitvami preprosto ne obstajajo, od seznama nalog pa je odvisno, koliko je šef pripravljen plačati. Spet mnogi jezikoslovci delajo samostojno, če ne stalno, pa delno, in tam je vse odvisno od cen določenega strokovnjaka in pretoka naročil, s katerimi se sooča, in to je zelo spremenljiva vrednost.

Da bi dobili vsaj zelo splošno predstavo o plači jezikoslovca, pojdimo skozi sorodne poklice. Prevajalec začetnik, ki se ne ukvarja s simultanim prevajanjem in dela v pokrajinskem uradu za priljubljene jezike, težko računa na plačo, višjo od 20-40 tisoč rubljev na mesec. Povprečna plača učitelja v Rusiji je 41.000 rubljev. V obeh primerih je vse odvisno tudi od regije, saj ni skrivnost, da so plače v Moskvi ali Sankt Peterburgu opazno višje kot v provinci.

Dobra pomoč pri zvišanju plač je lahko dodatno znanje redkih jezikov ali narečij - če niste omejeni le nanje, lahko doplačilo znaša 15-20 tisoč rubljev nad plačo. Delo jezikoslovca na področju IT vam omogoča zaslužek od 50 tisoč rubljev in več, zelo dobro pa zaslužijo tudi simultani tolmači.