Kdo je orodjar in kaj počne?

Delo ključavničarja je danes postalo ena najpogostejših industrijskih specialnosti pri nas. To je posledica velikega povpraševanja in obstoja številnih ožjih specializacij v tej smeri. En primer tega je bil položaj orodjarja. V našem članku se bomo podrobneje posvetili o značilnostih tega poklica, delovnih obveznostih ter o kompetencah in veščinah, ki naj bi jih ta zaposleni imel.

Visoka kakovost izdelave vseh vrst orodij, orodij in naprav je eden od nujnih pogojev za učinkovito proizvodnjo vsakega strojegradnega podjetja. Brez ustrezne tehnološke opreme ni mogoče izdelovati obdelovalnih strojev, strojev in druge opreme, prav tako je nerealno doseganje visoke stopnje produktivnosti dela in kakovosti izdelkov.

Orodjarna ne spadajo med glavne delavnice, ampak bolj med pomožne. V praksi ima ta delavnica le posredno vlogo v celotnem tehnološkem ciklu obrata.

Instrumentalno poslovanje katerega koli podjetja je veliko bolj zapleteno in natančnejše od osnovnega, zato specialisti na tem področju spadajo med najbolj usposobljen del delovnih specialnosti. Hkrati pa je orodjar veliko bolj naporen in raznolik od vseh orodjarskih poklicev – ta oseba opravlja delo, ki ga ni mogoče opraviti na najbolj natančni in tehnološko napredni opremi. Ta delavec je odgovoren za sestavljanje rezalnih in merilnih orodij, pa tudi aparatov, matric in instrumentov, njihovo izdelavo za obdelavo kovin in končno obdelavo najčistejših in najboljših površin. Število ključavničarjev je praviloma približno 35 % vseh zaposlenih v orodjarni.

Nedvomne prednosti takšne specialitete vključujejo:

• veliko povpraševanje po delavcih;
• zaposlitev v različnih industrijskih sektorjih;
• dobre možnosti za poklicno rast in gradnjo kariere;
• možnost obvladovanja specialnosti neposredno v proizvodnji;
• visoka raven plač.

Vendar ni bilo brez slabosti. Med njimi so:

• povečana telesna aktivnost;
• težke delovne pogoje.

Kompleksnost dela orodjarja, njegova kakovost, natančnost in urejenost določajo stopnjo usposobljenosti strokovnjakov. Višja kot je kategorija, bolj zamudno bo delo, v katerega bo specialist lahko sprejet. Stopnja usposobljenosti orodjarja je določena v skladu z dodeljenimi kategorijami, predpisanimi v ECTS. Na splošno opis dela kvalificiranega strokovnjaka vključuje naslednje odgovornosti:

• obdelava surovcev s stopnjo natančnosti 12-14 kvalifikacij;
• montaža in popravilo orodij in naprav za nadaljnje utrjevanje orodja;
• izdelava in dovajanje zahtevanih parametrov termično neobdelanih obdelovancev za kaljenje s stopnjo natančnosti 12 kvalifikacij;
• rezanje navojev z uporabo svedrov in matric ter poravnava po kalibrih;
• ustvarjanje in kasnejša kovinska obdelava orodij, pa tudi mehanizmov srednje zahtevnosti;
• uporaba specializirane opreme in tehnoloških predlog v praksi.

Za dosego vseh zastavljenih nalog mora kompetenten orodjar tekoče obvladati veščine dela na različnih področjih. Zahteva močno znanje o:

• o osnovnih geometrijskih in tudi trigonometričnih odvisnostih;
• o teoriji strojništva in tehničnega risanja;
• o razporeditvi upravljanih strojev za obdelavo kovin ter opreme za dodelavo in žaganje;
• o pogojih delovanja zaključnih materialov;
• o fizikalnih, kemičnih in tehničnih lastnostih jekel različnih vrst;
• o instrumentih, njihovih konstrukcijskih značilnostih in pravilih delovanja;
• o odvisnosti natančnosti opravljenih meritev od stopnje segrevanja dela;
• o metodah toplotne obdelave vseh vrst jekel;
• o dodatkih v procesu končne obdelave, ob upoštevanju parametrov sprememb lastnosti kovine med toplotno izpostavljenostjo.

Orodjar mora imeti tehnično miselnost. Znati mora dobro sestaviti in dešifrirati risarske simbole, prostorninsko predstaviti bodoče izdelke. Od njih se zahteva sposobnost prostorskega razmišljanja, razumevanje posebnosti glavnih delovnih orodij, pa tudi ekonomska izvedljivost uporabe določenih metod obdelave.

Za proizvodnjo so potrebne natančne nastavitve ali izvajanje kontrolnih meritev ne le fizični napor, ampak tudi visoka občutljivost rok, dobra koordinacija: orodjar mora hitro zajeti parametre sprememb tlaka in subtilnost odpornosti kovin, smer gibov, pa tudi njihovo delovno doziranje in silo uporabe. S tem se boste izognili prepogostim meritvam in znatno prihranili delovni čas strokovnjakov ter povečali njihovo strokovno usposobljenost.

Ker orodna dodelava opreme velja za eno najzahtevnejših in dolgotrajnejših operacij, bo moral monter ohraniti koncentracijo in potrpežljivost. Delo na tem položaju zahteva prisotnost določenih osebnih lastnosti. Tej vključujejo:

• radovednost;
• široka tehnična obzorja;
• visoka stopnja odgovornosti;
• skrupuloznost;
• marljivost;
• nagnjenost k opravljanju monotonega dela.

Za zaposlitev orodjarja potrebujete specializirano tehnično izobrazbo. Vendar pa ga ni tako težko dobiti, saj je ta posebnost zastopana v skoraj vseh poklicnih šolah, vpis v njih temelji na 9 ali 11 razredih. Program usposabljanja vključuje tako posebne kot osnovne discipline, veliko pozornosti je namenjeno industrijski praksi.Tako imenovano "ciljno usposabljanje" je zelo razširjeno - v tem primeru so bili dijaki srednjih šol povabljeni neposredno v obrat z naknadno zaposlitvijo, če so tam opravljali prakso.

Še en način, da se kvalificirate kot orodjar so tečaji, ki jih izvaja UOC. Praviloma vzamejo veliko manj časa kot pridobivanje diplom višjih in tehničnih šol, a so tudi časovno bolj stisnjeni. Zato se nanje najpogosteje obrnejo ljudje, ki že imajo nekaj znanj na tehničnem področju na delovnem mestu delavca.

Najbolj cenjeno usposabljanje neposredno v proizvodnem obratu, ko izkušen delavec deluje kot učitelj in svojemu študentu omogoča, da v praksi obvlada vse tankosti specialnosti. Vendar pa bo v tem primeru trajanje usposabljanja in pridobitev celotnega potrebnega obsega znanj neposredno odvisno od samega specialista in zaposlitve njegovega kustosa. Položaj orodjarja ponuja karierne možnosti, ki so povezane z dvigom stopnje poklicne kategorije. V okviru specialnosti se razlikuje več kategorij kvalifikacij:

• 2 kategorija - dejavnost se izvaja pod nadzorom izkušenega strokovnjaka, le najpreprostejše delo se izvaja neodvisno;
• 3. kategorija - sposobnost samostojnega dela z opremo tretje stopnje zahtevnosti;
• 4. kategorija - omogoča popravilo in izdelavo tehnoloških naprav;
• 5. kategorija - zagotavlja vse prej naštete funkcionalnosti, omogoča pa tudi prilagoditev zahtevne tehnološke opreme;
• 6. kategorija - vključuje delo z edinstveno opremo;
• 7 kategorija - vključuje namestitev edinstvene opreme z uporabo posebne opreme;
• 8 kategorija - vključuje delo z eksperimentalnimi prototipi.

Orodjar ima možnost najti zaposlitev v katerem koli proizvodnem podjetju na področju strojništva in instrumentacije. Ta zaposleni je osebno odgovoren za natančno in pravočasno izpolnitev vseh ciljev in nalog, ki so mu dodeljene. Hkrati lahko ion od svojega vodstva zahteva, da zagotovi pogoje, potrebne za njegovo učinkovito delovanje.

Orodjar lahko začne samostojno opravljati dejavnost po opravljenem obveznem sestanku o pravilih varstva pri delu in industrijski varnosti, električni varnosti, požarni varnosti ter zagotavljanju prve pomoči. Opozoriti je treba, da se bodo med opravljanjem delovnih nalog ti sestanki redno ponavljali v skladu z načrtom, določenim v podjetju. Poleg tega mora vsak orodjar vsako leto opraviti zdravniški pregled in vsaj enkrat na 3 leta potrditi raven svojih kvalifikacij.

Vsak orodjar pri svojem delu izhaja iz naslednjih predpisov:

• potrjen opis delovnega mesta;
• sprejet pravilnik o varstvu dela;
• predpisi o požarni varnosti;
• predpisi o električni varnosti.